Zgodovina je polna primerov ljudi, ki so obogateli tako, da so uničili odnose in bili slab zgled svojim bližnjim.
Blaginja sama po sebi ni panaceja za slabo življenjsko strategijo in je lahko vir ogrožajoče zaslepljenosti. Denar je potreben, a ne zadostuje za dobro življenje, srečo in modrost. Blaginja različnim ljudjem pomeni različno. Nekaterim to pomeni kopičenje bogastva v obliki nepremičnin, denarja in pravic. Drugim kopičenje moči in doseganje položaja, ki jih prinašajo mesta v podjetjih in upravi. V obeh primerih blaginja zahteva modrost, racionalno rabo virov in energije. Ljudje prepogosto domnevajo, da bo zgolj s pridobivanjem bogastva vse padlo na pravo mesto in jim zagotovilo srečo in izpolnjen obstoj. Posamezniki, ki blaginjo povezujejo s srečnim življenjem so nespametni, ker so popolnoma zgrešili hierarhijo vrednot, ki mora vladati pravemu življenju. Denar je sredstvo za višje in pomembnejše cilje, ne cilj sam po sebi.
Bogastvo ne ustvarja imunosti pred zmotami in neumnostjo.
Vir: dr. M.A. Soupious in dr. Panos Mourdoukoutas: Deset zlatih pravil - Starodavna modrost grških filozofov o dobrem življenju, Založba Primus, 2010
No comments:
Post a Comment