'Človek, ki škoduje drugim, škoduje sebi.' Heziod
Škodovati drugim je nevarna navada. Je nagib, za katerega se prehitro odločamo, ki ga zlahka opravičimo in trajno izpodkopava naše prizadevanje za dobro življenje. Terja dve žrtvi: tistega, proti komur je naperjeno; in tistega, ki ga povzroča. Sčasoma se razbohoti in popači celotno osebnost. Zaradi njega človek čustveno in živčno zboli.
Moderna družba je tekmovalno, ostro okolje, ki močno zagovarja lastno korist na račun drugega. Pod temi pogoji ni presenetljivo, da ljudje pogosto škodujejo sočloveku. Tovrstno dejanje se opravičuje, češ da gre za "povračilo", "izenačevanje" ali ravnanje po načelu "storiti, preden drug stori tebi". Vsi ti izrazi implicirajo vedenje, da je slabo, usmerjeno na druge, opravičljivo na račun tovrstnega ravnanja, ki smo ga bili deležni sami ali ga še pričakujemo. Ne govori pa o posledicah, katere ljudje danes težko sprejmejo. S tem, ko prizadanemo drugega, ranimo tudi sebe in si zadamo rano, postanemo zagrenjeni, godrnjavi in zamorjeni. Prav tako s takim ravnanjem ni možen duhovni napredek. Ljudje, ki ne delajo slabo, lahko svojo energijo namesto za spletke usmerjajo v druge dejavnosti. Njihovo življenje je polnejše, ker svojega dostojanstva ne zapravljajo z delovanjem, ki ponižuje.
Vir: dr. M.A. Soupious in dr. Panos Mourdoukoutas: Deset zlatih pravil - Starodavna modrost grških filozofov o dobrem življenju, Založba Primus, 2010
No comments:
Post a Comment