O glasbi

Glasba me spremlja že od malih nog in mi res veliko pomeni. Težko je povzeti in povezati vse kar je ključno in bistvo do te glasbene ljubezni, ki jo gojim. Ampak nekje je potrebno začet in tako nekako gredo moji spomini....

Prvi spomini segajo v otroštvo, ko sem prepevala otroške pesmice, posebej tiste od Romane Krajnčan in bolhobenda :) Pa mami (moj mami, ne stari mami) sem prepevala Heleno Blagne in ''Če si mačo pravi me zagrabi...'' Ha! Pa Čuki so bili dolga leta med top - Rdeča mašna, Na licu bela solza, Zanzibar, Krokodilčki, Ta vlak, Črne oči pa Zobar, Štorklje, Deklica, Esmeralda in Rock and roll za zmeraj. Hitov še pa še. Pa medtem, ko so dekleta v začetnih razredih OŠ vzdihovala za Caught in the Act, sve imele midve s prijateljico kao svoj band (namišljeni). Tisti 'pravi', z bobni in kitarami (žal nobena ni imela ne instrumentov, kaj šele znanja na to glasbilo), ne pa s koreografijo in polizanimi frizurami.

Spomnim se poslušanja Radia Hit - Racmana & Hitovih 20 ter čakanja, da sem ja posnela vse komade,  ki sem si jih zamislila (Jennifer Page - Crush je bil eden teh komadov). Pa nora sem bila na glasbo iz filma Top Gun (brat naredil kaseto in jo imam še vedno) - to je blo non stop: ''...highway to a danger zone'' Velik hit pri meni so bile tudi Videospotnice na RTV2. Tu sem se prvič spoznala s Siddharto in njihovim prvim singlom Pot v X, potem pa se je začelo... v bratovi sobi sem se znašla vsakič, ko ga ni bilo, on je imel tisti kul glasbeni stolp pa že prvo plato od Siddharte ID. In sem pela, pela, pela in imela karaoke ter se tudi snemala (verjetno je še kje kaka kaseta? pa tudi če ne..hehe).
Pa oddajo Pop'n'roll sem gledala, takrat so mi bili Modern Talking prima.

Potem pa so počasi prišli časi MTVja in prvih komadov Britney Spears, Christine Aguilera... pa sem imela spet delo in snemala videje (ene kasete imam še vedno). Potem, ker nekaterih komadov nism dobila prek radia, na tvju pa so bili, sem jih pač morala posneti tako, da sem dala video na tvju, kar se da na glas in hitro stisnila record na kasetofonu. In glej ga zloma! Kolikorat je v tistem času kdo prišel v sobo ali je zazvonil telefon... pa je šlo moje snemanje. S temi kasetami sem se 'prejajala' še pa še...
No, če dobro pomislim MTV sploh ni bil tako napačen v primerjavi s tem kar je danes. So bili prav kul izvajalci in komadi - Texas: Summer Son, Alexia: Oh La La LA, Natalie Imbruglia, Dido, Sugababes, Evanescence, Anastacia, Blinki... pa spet se je rodila ljubezen, ki še traja - do banda Linkin Park namreč, ko so imeli prvi singel In the End. Pa te pop spoti so imeli dejansko neko zgodbo in jih je bilo fino gledat. Posebej v spominu so mi ostali spoti Jennifer Lopez - If You Had My Love, Play, Ain't It Funny, Love Don't Cost a Thing, Waiting For Tonight. Ja saj vem, drugi cajti. No pa prve uspešnice Avril, Shakire, Pink so nastajale...

Nekje na drugi polovici OŠ je bila ena zelo čudna faza, ko smo si povsod pisale: rave on. Ne vem, če je katera takrat sploh vedela kaj točno to je, ampak kakor imam v spominu se je takrat počasi vzpenjal al pa za nas postajal 'nov' ta komercialni deejaytime. Nič jasno. Pa Colonio sem poslušala pa Karmo. Huum? No in čeprav nikol nisem bila tista prava ljubiteljica boybandov, so vmes bili tudi taki časi, ko sem poslušala celo Boyzone in pa Blue. Don't judge :)
V SŠ je sicer prevladoval rock v najrazličnih oddtenkih ...Beatlesi, Stounsi, RHCP, Limp Bizkit, The Darkness, HIM, Bryan Adams, Green Day, The Verve pa spet en velik crush - Oasis, rolala non stop... pa prvi konceri - verjetno bla na tretini Siddhartine Rh- tour, potem pa tudi večji koncerti v tujini: Oasis in Coldplay (2005), Rolling Stones (2007), The Killers in Linkin Park (2009), ZZ Top in Dream Theater (2010), vmes pa še koncerti mladih slovenskih bandov (Arcus, Avven, Aperion, Frozenchild, ...) pa kitarskih mojstrov (Kiko Loureiro, Paul Gilbert).

Skratka že od nekdaj sem rockerska duša, pa pop je imel tudi vpliv name. Siddharta in Linkin Park sta še vedno med mojimi najljubšimi izvajalci. Obema je skupno to, da jih poslušam že od samega začetka, da imata kar nekaj zaslug v mojem življenju pa naj se sliši še tako banalno (v času depresije je bila glasba poleg prijateljic moja terapija in še vedno je, muska s katero sem se poistovetla, z njo dajala ven bolečino itd), pri obeh se najdem v komadih, čutm energijo, tista nabitost, ravno prav drame... ene pesmi so močne, čustveno nabite, druge spet lahko enostavno 'žgejo'.

Zadnja leta se mi zdi, da je v glasbi velik manjko. Dobra muska sicer je, ampak ne plava ravno na površju in jo je težko slišat na nekih komercialnih radijih. Dejansko moraš (kot večino stvari danes) - iskat sam in odkrivat nove bande, nove melodije, ki ti vzbudijo čute...

To je na kratko to... napisala bi lahko še veliko spominov in prigod, moje doživljanje glasbe, ampak bo vse skupaj predolgo. Se mi zdi, da bi o vsakem obdobju lahko spisala svoj poust. Glasba je res čudovita in upam, da bom tudi v prihodnosti odkrivala nove melodije, šla še na željene koncete in enostavno še naprej tok uživala ob/v njej.