Oscars 2012: show and impressions

Žalostno je, da mnogo glavnih nagrad na področju glasbe in filma zadnja leta izgublja tisti čar. Podobno je tudi z Oskarji, kjer Akademija sami sebi podeljuje nagrade za, po njihovem mnenju, najboljše stvaritve minulega leta v filmski industriji. Nikoli ne bo vsem prav, ampak nekatere odločitve je res težko razumet. In vsako leto se zdi, da Akademije močno preferira nekatere in prezira druge. Pa poglejmo nekaj vtisov o nagrajencih in prireditvi na 84. Academy Awards-ih.

Nekaj izmed prezrtih filmov: Shame, Melancholia, We Need to Talk About Kevin, Drive, Take Shelter
Nekaj prezrtih igralcev: Michael Fassbender (Shame), Ryan Gosling (Drive), Tilda Swinton (We Need to Talk About Kevin), Joseph Gordon-Levitt (50/50), Tom Hardy (Warrior ali Tinker tailor soldier spy), Shailene Woodley (The Descendants), Leonardo DiCaprio (J. Edgar)
Nominacijska kiksa: Jonah Hill (nominacija za stranskega igralca) in film Midnight in Paris (za naj film) pa še o kakem filmu bi lahko razpravljla, zakaj ravno ta

O nagrajencih:
- vesela za 5 dobljenih Oskarjev Hugota in The Artista, čeprav bi iskreno, za naj film sama izbrala Hugota in ne The Artista
- Christopher Plummer mi je care, super igralec, ampak me je v stranski vlogi najbolj prepričal Kenneth Branagh in mislim, da bi si ga on bolj zaslužil
- najbolj konkurnečna kategorija je bila po mojem za glavno žensko igralko… Meryl Streep je res neverjetna (mimogrede – letos je bila nominirana že 17-tič, to pa je bil njen tretji kipec), ampak če bi slavila Glenn Close, Viola Davis ali Michelle Williams bi bilo tudi upravičeno, ker so bile fantastične, Rooney Mara je po mojem imela še najmanj možnosti
- podobno bi rekla tudi za žensko stransko vlogo, ker so vse 1a: sama sem upala na presenečenje, da bi dobila Jessica Chastain, ampak Octavia Spencer tudi tu premočna… super-truper pa tudi Berenice Bejo, Janet McTeer in Melissa McCarthy, ki je imela najmanj šans if u ask me (je pa že to, da si s komično vlogo nominiran mini čudež)
- da je Woody Allen dobil za izvirni scenarij za film Midnight in Paris –> vesela + zasluženo

The Artist

Vtisi o sami prireditvi:
Oskarje je vodil Billy Crystal (že devetič) in ni bil nič posebnega… u bistvu sami Oskarji niso bili nič kaj special… solidni, umirjeni, sproščeni…

Billy Crystal

Pohvalno, da so trajali 'le' dobri dve uri in pol, všeč mi je, da so imeli glasbo v živo in tako zahvalnih govorov ni prekinjala nadležna muzika v ozadju, tudi kulise in slike na platnu so mi bile všeč, manj všeč so mi bili skeči – že v prvega so ruknili Justina Bieberja. Mislm, zakaj neki?!? Všeč so mi bili vmesni deli, kjer igralci govorijo o svojih prvih filmskih izkušnjah, čeprav je potem postalo že over the top, ker so nas na vsak način hoteli prepričati kako super izkušnja je gledanje filmov v kinih in oh in ah in… aaaaaaaaaaa, STOP IT! Pa nad mixi filmov letos nisem bila navdušena. U bistvu se mi niti dobri niso zdeli, kaj šele, da bi bilo govora o navdušenosti.

Kar se zahvalnih govorov tiče mi je res hecno, koliko jih ima pripravljen listek z govorom in /ali imeni, čeprav bi ga imela verjetno tudi sama, ker bi bila preveč živčna in bi zablokirala... Po drugi stani pa ravno to branje ubije tisti čar, ko so dobitniki presenečeni, presrečni in brez besed pa veliko bolj pristno je, če ni listka zraven. Naj govora zame od Christopher Plummerja in Meryl Streep. Ja prav vedno sta lepa in ganljiva pa od Octavie Spencer je bil tudi tak; najbolj posrečeno-zabaven pa od Philip Stocktona, ki je z Eugene Geartyjem dobil oskarja za Sound editing.

Zmagovalec večera, film The Artist (tudi tokrat niso pozabili na psička Uggie-ja).