Saturday, 30 June 2012
London impressions: food and drinks
Hrana in pijača v Londonu. Upam, da ste že zajtrkovali btw... just sayin' :)
Ja prva omemba je brez dvoma Gordon Ramsay in njegov Maze Grill. Vsi, ki me poznate veste, da sem fenica, da mi je spremenil kar nekaj pogledov v zvezi s hrano, užitek ga je gledat kako strast ima do kuhanja in veselim se svoje kuhinje, da preizkusim več njegovih receptov. V grobem je 45-letni Gordon Ramsay svetovno znan šef, ki ima po svetu lepo število restavracij, ki so nagrajene in priznane. Mnogi ga poznate iz resničnostnih šovov kot so Hell's Kitchen (britanska in ameriška verzija), The F Word, Ramsay's Best Restaurant, Ramsay's Kitchen Nightmares (britanska in ameriška verzija), MasterChef pa v pripravi je tudi Hotel Hell pa verjetno še kaj. Dečko je res inspiracija, skos v muvingu in ne vem kdaj ima sploh čas spat. Je tudi poročen in oče štirih otrok. Več o njemu na wiki, če vas zanima, tega je enostavno tu mač!
Midva sva se med dvanajstimi njegovimi zadevščinami v Londonu, odločila za cenovno najugodnejšo in sicer Maze Grill. Sva pa zaradi lažjega razpolaganja s preostalim dnevom izbrala, da greva na zajtrk... in to kaki zajtrk!
Mizo sva prej rezervirala preko spleta, nekaj dni pred prihodom so poklicali in preverili, če rezervacija še velja. Prideva točno, 'maître d' naju povabi naprej, restavracija tisti dan precej nezasedena, tako da sva lahko izbirala kje bova sedela. Izbrala sva mizo ob oknu, kjer sva imela pogled na bližnji park.
Vhod.
Del notranjosti.
In woooola, naj se zajtrk začne! Zelo mi je bila všeč kavica v vrčkih, da jo res dobiš veliko pa naravni sok je bil 1a. Na sredini na deski je maslo, poleg marmeladice...
Izbirala sva lahko med navadnim in polnozrnatim opečenim kruhkom/toastom. Odločila sva se za drugega, pa še pogled na park.
Pa še 'glavni prihod' angleškega zajtrka. Umešana jajčka so se kar topila v ustih, klobasice top, še gobici (ki jih sicer ne jem) sem z veseljem pohrustala. Tudi nad slanino in paradižnikom se ne navdušujem, ampak če je dobro pripravljeno, zakaj pa ne?
Račun. Naj bo kar zaprt ja :) Ampak hej, ne privoščiš si takega razvajanja vsak dan!
K**canje mi ne dela težav, ampak tu ostaneš brez besed. Poleg hrane, tudi osebje prav preveč prijazno. Pa saj tako bi v končni fazi moralo bit, ampak res... samo, da sva malo pogledala in zavzdihnila nad božansko hrano, že sva bila povprašana, če je vse ok, če lahko še kaj postrežejo/dodajo... En natakar se je tudi ponudil, da naju slika... Super vtis. We'll be back for sure!
Druga super truper zadeva je bila kava! Vejo kaj je frikin' podaljšana kava! Je malenkost dražja kot tu, ampak dobiš je pa tudi več in ne gledajo pisano ko rečeš, da želiš podaljšano kavo brez vsega.
Najini prvi kavici iz franšize Eat.
Pa še kava iz Coste in Starbucksa, ki je res na vsakih 200 metrov. Ponekod ti na lonček napišejo tudi tvoje ime (glej sliko in lonček na desni).
V Sloveniji (no predvsem Ljubljani), res pogrešam take doze kave. Dejansko samo za tri lokacije vem, da točno vejo kako kavo želim, ko naročim. V četrtem lokalu je to dojela celo ena natakarica in jo pripravi tako kot treba. Pri ostalih je veliko razlaganja in mahanja pa še to večina ne dojame kaj sploh. Za primerjavo spodnja slika. Pa to je za pri nas še luksuz kar vidite na spodnji sliki, drugače ti naredijo kot navadno kavo, samo da noti ne dajo nič oz. jo tako minimalno podaljšajo, da se praktično ne opazi. Damn, I miss London coffee!
Na fish and chips sva se namenila v Rock & Sole Plaice, ki je znan kot ena boljših restavracij z omenjeno jedjo. In res je bil njamsi. Krompirček in ribica. Mljask! Pa velike porcije! Slastno!
Naključje ali ne, slike s pohajanja po pubih so v večini nekaj meglene :) Verjetno je kriva svetloba, ker se je že pripravljalo na večer oz. je bilo zvečer oz. je bilo v lokalu. Verjetno, hihi.
Najbolj navdušena sva bila brez dvoma nad pubom John Snow, kjer je bilo polno notri in zunaj. Vajb pubov mi je bil res top. Za razliko od lokalov pri nas, so tam dejansko starostno 'normalni' ljudje. Ni neke mularije ali pa starih dedov za šankom... v lokalu so bili (po moji oceni sodeč), ljudje med 20 do 55 let. In vzdušje res tako awsome in sproščeno. Aaaaaaa, balzam, balzam za dušo vam rečem. Kar se mi je zdelo ob tem tako special je tudi, da v teh pubih, kjer sva bila ni bilo nobene glasbe v ozadju. Pri nas ti pa našopajo eno komercialo, da se komaj slišiš med sabo. Ne ne, tega tu ni bilo in iz različnih kotov si slišal pogovore, različne glasove ljudi, smeh, nazdravljanje... super filing! Opazila sem tudi, da je lepo število ljudi, ki so bili še v oblekah in gredo verjetno ravno iz dela pa so šli še na pivico. Tisto sproščeno pivo, ne: 'gremo se ga nažret kot kanta'. Je pa res, da je bil to samo moj vtis. Ne trdim, da je pravilen.
Omenim naj še en en manjši cafe, ki se imenuje Milk Bar. Tudi tega sem našla v enem izmed vodičev Lonely Planeta. V knjigi je fuul pohvaljen kar se tiče hrane, cene in osebja. Strinjam se s prvim in drugim, osebje pa me je pustilo hladno. Sem sva šla na zajtrk in dejansko zgleda tako kot, da bi bila dva v mini kuhinji in pripravljala hrano in pijačo. Sveže kupljen kruh ti malo popečejo, čez pult se da videti kako ti pripravljajo jajčka oz. kar naročiš, drugi pa večino računa in dela kave ter ostale pijače. Tako prav domač vajb, ampak oba, ki sta delala tam, sta se mi zdela ravnodušna. Pa naj še kdo reče, da osebje ni pomembno? No, zajtrk je bil vseeno dober in cenovno ugoden.
Pa zadnji dan sva se ustavila na enem burgerju in krompirčku čisto tako in je bilo tudi pohvale vredno! Ni nobena of fast food verig, ampak precej sveže pripravljeni fast food. So imeli tudi razne ugodne menije na izbiro. Ime te jami zadeve pa Nourish (blizu Victoria station).
Če zaključim: dobro sva jedla in pila in brez težav bi lahko šel človek raziskovat samo kulinarične užitke po mestu. Pa še enkrat naj pohvalim vodič Lonely Planeta, ki res pomaga najti ugodne variante kam obedovati, da ne zaideš v kako drago restavracijo.
Ja prva omemba je brez dvoma Gordon Ramsay in njegov Maze Grill. Vsi, ki me poznate veste, da sem fenica, da mi je spremenil kar nekaj pogledov v zvezi s hrano, užitek ga je gledat kako strast ima do kuhanja in veselim se svoje kuhinje, da preizkusim več njegovih receptov. V grobem je 45-letni Gordon Ramsay svetovno znan šef, ki ima po svetu lepo število restavracij, ki so nagrajene in priznane. Mnogi ga poznate iz resničnostnih šovov kot so Hell's Kitchen (britanska in ameriška verzija), The F Word, Ramsay's Best Restaurant, Ramsay's Kitchen Nightmares (britanska in ameriška verzija), MasterChef pa v pripravi je tudi Hotel Hell pa verjetno še kaj. Dečko je res inspiracija, skos v muvingu in ne vem kdaj ima sploh čas spat. Je tudi poročen in oče štirih otrok. Več o njemu na wiki, če vas zanima, tega je enostavno tu mač!
Midva sva se med dvanajstimi njegovimi zadevščinami v Londonu, odločila za cenovno najugodnejšo in sicer Maze Grill. Sva pa zaradi lažjega razpolaganja s preostalim dnevom izbrala, da greva na zajtrk... in to kaki zajtrk!
Mizo sva prej rezervirala preko spleta, nekaj dni pred prihodom so poklicali in preverili, če rezervacija še velja. Prideva točno, 'maître d' naju povabi naprej, restavracija tisti dan precej nezasedena, tako da sva lahko izbirala kje bova sedela. Izbrala sva mizo ob oknu, kjer sva imela pogled na bližnji park.
Vhod.
Del notranjosti.
In woooola, naj se zajtrk začne! Zelo mi je bila všeč kavica v vrčkih, da jo res dobiš veliko pa naravni sok je bil 1a. Na sredini na deski je maslo, poleg marmeladice...
Izbirala sva lahko med navadnim in polnozrnatim opečenim kruhkom/toastom. Odločila sva se za drugega, pa še pogled na park.
Pa še 'glavni prihod' angleškega zajtrka. Umešana jajčka so se kar topila v ustih, klobasice top, še gobici (ki jih sicer ne jem) sem z veseljem pohrustala. Tudi nad slanino in paradižnikom se ne navdušujem, ampak če je dobro pripravljeno, zakaj pa ne?
Račun. Naj bo kar zaprt ja :) Ampak hej, ne privoščiš si takega razvajanja vsak dan!
K**canje mi ne dela težav, ampak tu ostaneš brez besed. Poleg hrane, tudi osebje prav preveč prijazno. Pa saj tako bi v končni fazi moralo bit, ampak res... samo, da sva malo pogledala in zavzdihnila nad božansko hrano, že sva bila povprašana, če je vse ok, če lahko še kaj postrežejo/dodajo... En natakar se je tudi ponudil, da naju slika... Super vtis. We'll be back for sure!
Druga super truper zadeva je bila kava! Vejo kaj je frikin' podaljšana kava! Je malenkost dražja kot tu, ampak dobiš je pa tudi več in ne gledajo pisano ko rečeš, da želiš podaljšano kavo brez vsega.
Najini prvi kavici iz franšize Eat.
Pa še kava iz Coste in Starbucksa, ki je res na vsakih 200 metrov. Ponekod ti na lonček napišejo tudi tvoje ime (glej sliko in lonček na desni).
V Sloveniji (no predvsem Ljubljani), res pogrešam take doze kave. Dejansko samo za tri lokacije vem, da točno vejo kako kavo želim, ko naročim. V četrtem lokalu je to dojela celo ena natakarica in jo pripravi tako kot treba. Pri ostalih je veliko razlaganja in mahanja pa še to večina ne dojame kaj sploh. Za primerjavo spodnja slika. Pa to je za pri nas še luksuz kar vidite na spodnji sliki, drugače ti naredijo kot navadno kavo, samo da noti ne dajo nič oz. jo tako minimalno podaljšajo, da se praktično ne opazi. Damn, I miss London coffee!
Na fish and chips sva se namenila v Rock & Sole Plaice, ki je znan kot ena boljših restavracij z omenjeno jedjo. In res je bil njamsi. Krompirček in ribica. Mljask! Pa velike porcije! Slastno!
Naključje ali ne, slike s pohajanja po pubih so v večini nekaj meglene :) Verjetno je kriva svetloba, ker se je že pripravljalo na večer oz. je bilo zvečer oz. je bilo v lokalu. Verjetno, hihi.
Najbolj navdušena sva bila brez dvoma nad pubom John Snow, kjer je bilo polno notri in zunaj. Vajb pubov mi je bil res top. Za razliko od lokalov pri nas, so tam dejansko starostno 'normalni' ljudje. Ni neke mularije ali pa starih dedov za šankom... v lokalu so bili (po moji oceni sodeč), ljudje med 20 do 55 let. In vzdušje res tako awsome in sproščeno. Aaaaaaa, balzam, balzam za dušo vam rečem. Kar se mi je zdelo ob tem tako special je tudi, da v teh pubih, kjer sva bila ni bilo nobene glasbe v ozadju. Pri nas ti pa našopajo eno komercialo, da se komaj slišiš med sabo. Ne ne, tega tu ni bilo in iz različnih kotov si slišal pogovore, različne glasove ljudi, smeh, nazdravljanje... super filing! Opazila sem tudi, da je lepo število ljudi, ki so bili še v oblekah in gredo verjetno ravno iz dela pa so šli še na pivico. Tisto sproščeno pivo, ne: 'gremo se ga nažret kot kanta'. Je pa res, da je bil to samo moj vtis. Ne trdim, da je pravilen.
Omenim naj še en en manjši cafe, ki se imenuje Milk Bar. Tudi tega sem našla v enem izmed vodičev Lonely Planeta. V knjigi je fuul pohvaljen kar se tiče hrane, cene in osebja. Strinjam se s prvim in drugim, osebje pa me je pustilo hladno. Sem sva šla na zajtrk in dejansko zgleda tako kot, da bi bila dva v mini kuhinji in pripravljala hrano in pijačo. Sveže kupljen kruh ti malo popečejo, čez pult se da videti kako ti pripravljajo jajčka oz. kar naročiš, drugi pa večino računa in dela kave ter ostale pijače. Tako prav domač vajb, ampak oba, ki sta delala tam, sta se mi zdela ravnodušna. Pa naj še kdo reče, da osebje ni pomembno? No, zajtrk je bil vseeno dober in cenovno ugoden.
Pa zadnji dan sva se ustavila na enem burgerju in krompirčku čisto tako in je bilo tudi pohvale vredno! Ni nobena of fast food verig, ampak precej sveže pripravljeni fast food. So imeli tudi razne ugodne menije na izbiro. Ime te jami zadeve pa Nourish (blizu Victoria station).
Če zaključim: dobro sva jedla in pila in brez težav bi lahko šel človek raziskovat samo kulinarične užitke po mestu. Pa še enkrat naj pohvalim vodič Lonely Planeta, ki res pomaga najti ugodne variante kam obedovati, da ne zaideš v kako drago restavracijo.
Friday, 29 June 2012
Cassandra Bankson's tips
Glede na to, da redno spremljam videje Victoria's Secret, se mi je prejšnji teden ob strani na youtubu med predlaganimi, prikazal tudi zgornji video. Pa se mi je zdel zabaven in kul, tako da sem pogledala še enega in še enega (in še enega...). Gre za američanko Cassandro Bankson, študentko, ki se ukvarja tudi z manekenstvom in bloganjem (klik) ter objavljanjem na youtubu pod imenom diamondsandheels14...
Šele kasneje sem videla, kako je prišla do uspeha, ki ga je deležna. Imela je in še ima hude težave z aknami. Svoje težave in negotovosti s kožo je začela objavljat in preizkušati različne izdelke ter kako narediti razne make upe, da ven dobi 'prfekt' kožo. Mislm, da spodnja slika pove vse. Ko se res vprašaš: how is that even possible?
Na kratko o temu v enem intervjujčiču, kako je postala (relativno) znana, klik.
Se pa definitivno splača prebrskat in pogledat še kake njene videje. Modelka je.
Nekaj idej za gledanje:
- zakaj sonce in lipglossi ne gredo skupaj: klik
- kako uporabiti en produkt za več stvari (idealno za potovanja): klik
- o pravilnem shranjevanju parfumov: klik
- zakaj je vedno potrebno očistiti make up pred spanjem: klik
Bejba res govori kot da je navita, všeč mi je ko jo zmotijo kake stvari medtem ko snema (uleti mačkon ipd.), ima zanimive teme in sama je pač pojava, da jo kar gledaš. Kdaj mal naklada, se zmoti, kaj zabluzi, ampak vse to jo pač dela 'normalno'. Prijetno gledanje ;)
Recenzija filma - Happythankyoumoreplease (2010)
Happythankyoumoreplease (2010)
Tako simpatičnega filma pa že nekaj časa ne. Ne bom rekla, da je anithollywoodski in nekaj čisto drugega, ker ni, ampak je enostavno zanimiv, sproščen in lep, za piko na i pa do ene mere še precej realističen. Zapleti treh zgodb: pisatelj Sam (Josh Radnor) mora po spletu okoliščin poskrbeti za najdenega otroka Rasheena (Michael Algieri), ima blokado pri pisanju in težave pri resnih zvezah (kar oz. se lahko spremeni po tem ko spozna Mississippi, ki jo igra Kate Mara?). Njegova prijateljica Annie (Malin Akerman) ima težave s 'trotl-idiotl' tipi in noče videti, da je nekdo vedno za njo in ob njej, ker pa mu ne da šanse. Tretja zgodba pa je okrog para Spencerja (Bram Barouh) in Mary (Zoe Kazan), ki je v sorodu s Samom. Spancer želi v LA, ona bi ostala v New Yorku, ampak to je le površina... Liki se med seboj (kot je očitno) poznajo in zgodbe do ene meje prepletajo. Mešanica komedije in romance, ki je lep dokaz, da ni treba vsak film narediti po istem kopitu, z istimi vsebinskimi in tipičnimi drama zapleti. Všečen tudi scenarij pa glasba iz filma mi je bila dobra in jo moram najdt. Super filmčk! 4/5
Tako simpatičnega filma pa že nekaj časa ne. Ne bom rekla, da je anithollywoodski in nekaj čisto drugega, ker ni, ampak je enostavno zanimiv, sproščen in lep, za piko na i pa do ene mere še precej realističen. Zapleti treh zgodb: pisatelj Sam (Josh Radnor) mora po spletu okoliščin poskrbeti za najdenega otroka Rasheena (Michael Algieri), ima blokado pri pisanju in težave pri resnih zvezah (kar oz. se lahko spremeni po tem ko spozna Mississippi, ki jo igra Kate Mara?). Njegova prijateljica Annie (Malin Akerman) ima težave s 'trotl-idiotl' tipi in noče videti, da je nekdo vedno za njo in ob njej, ker pa mu ne da šanse. Tretja zgodba pa je okrog para Spencerja (Bram Barouh) in Mary (Zoe Kazan), ki je v sorodu s Samom. Spancer želi v LA, ona bi ostala v New Yorku, ampak to je le površina... Liki se med seboj (kot je očitno) poznajo in zgodbe do ene meje prepletajo. Mešanica komedije in romance, ki je lep dokaz, da ni treba vsak film narediti po istem kopitu, z istimi vsebinskimi in tipičnimi drama zapleti. Všečen tudi scenarij pa glasba iz filma mi je bila dobra in jo moram najdt. Super filmčk! 4/5
Thursday, 28 June 2012
Would u walk five thousand ducks?
Se radi sprehajate? Ja? Pa bi sprehajali tudi račke? Verjetno ne, je pa tole prav zanimivo. Kmet iz Kitajskega mesta Taizhou pelje na sprehod 5000 rac in to počne že 40 let.
Recenzija filma - A Dangerous Method (2011)
A Dangerous Method (2011)
Film mi je bil kar razočaranje. Po obetavnem začetku, se mi vse skupaj preveč vrti okrog Junga (Michael Fassbender) in Sabine (Keira Knightley), medtem ko je šele zadnja tretina bolj konkretno o razkolu Junga s Freudom (Viggo Mortensen). Vedela sem, da bo film govoril o obdobju s Sabino, ampak še vedno pričakaovala bolj iskrive, zanimive, prefinjene prikaze nasprotij omenjenih psihoanalitikov. Igra se mi je zdela dobra, celo od Keire (njene tipične šobe ni bilo opaziti; aleluja!!). Za pogledat je, ampak pričakovanega, vsaj meni, ni dostavil. 3/5
Film mi je bil kar razočaranje. Po obetavnem začetku, se mi vse skupaj preveč vrti okrog Junga (Michael Fassbender) in Sabine (Keira Knightley), medtem ko je šele zadnja tretina bolj konkretno o razkolu Junga s Freudom (Viggo Mortensen). Vedela sem, da bo film govoril o obdobju s Sabino, ampak še vedno pričakaovala bolj iskrive, zanimive, prefinjene prikaze nasprotij omenjenih psihoanalitikov. Igra se mi je zdela dobra, celo od Keire (njene tipične šobe ni bilo opaziti; aleluja!!). Za pogledat je, ampak pričakovanega, vsaj meni, ni dostavil. 3/5
Wednesday, 27 June 2012
Sellebrity trailer
Še en trailer za film, ki ga pričakujem letos z naslovom Sellebrity. Gre za bolj dokumentarno zadevico in odnos med mediji in zvezdniki. Če si pri medijih priljubljen se ti dobro piše, če ne ne. In ja všeč mi je izjava, da sami naredijo in povzdignejo zvezdo, da jo potem lahko sesujejo. Upam, da bo zanimiv kot obeta trailer.
Tuesday, 26 June 2012
Lonodn impressions: Madame Tussauds
London. Ja, neverjetno hitro gre čas, kmalu bo mesec od tegale tripa, ampak kot sem že pisala, s časom je kaos... Sprva sem mislila pisati po dnevih, ampak bi bilo predolgo, tako da raje po delih malo drugače.
Začenjam z Madame Tussauds. Vodiči kot so Lonely Planet ga opišejo kot izredno precenjenega in dragega. In tudi je, ampak se poznam in vem, da bi mi bilo žal, če ga ne bi obiskala. Glede na to, da dnevno spremljam tele zvezdniške zadevščine je bil pač pod must go.
Karte sva imela že kupljene preko neta, kjer so cenejše, prav tako se izogneš dolgi vrsti, ker je blagajna za že kupljene karte posebej. To je ok urejeno. Prideš notri k blagajni, potrdijo, dobiš karte, se povzpneš po stopnicah, hostesa te povabi v dvigalo in zaželi lep obisk... dvigalo se ustavi, izstopiš in tebe kot vse zvezdnike pozdravi množica 'fotoaparatov', ki ti bliskajo v obraz. Tu pri začetku je kipec oskarja in glas ti pravi, da uživaj na red carpetu z ostalimi zvezdniki. Lušn intro.
Greš malo naprej. Te vse mine. GNEČA, da te kap! Res morje ljudi in vmes voščene lutke. Meni je bilo iskreno na začetku resnično friki, ko sem videla te podobe znanih. Pa vsi jih objemajo in se dotikajo. No pa saj niti ni časa misliti na to, ker se je treba premikati, (kot že napisano pa še bo) gneča je! Zelo sitno je da so lutke, ne samo pri straneh v prostoru, ampak tudi vmes, tako da lahko tudi koga spregledaš, ob taki masi ljudi pa še lažje. Sem iskreno pričakovala, da je to kaj omejeno. Recimo, da je v enem prostoru največ 30 ljudi in potem ko gremo mi v naslednji prostor, drugih 30 notr... Da sploh ne govorim, da se kaki nalimajo (pa ne mladi, ampak starejši) na enega zvezdnika in čakaš zraven kot budala. Se moraš prav znat uštult, če se pač želiš slikat, ker drugače lahko čakaš tam celo večnost. Kate Winslet je bila recimo tako oblegana, moji poskusi priti zraven pa so bili neuspešni, da sem pač obupala. Saj veste tisto, ko si že tako sit vsega...
Si ogledaš en del in greš naprej, kjer je označeno, da je treba it... Ampak pozor, vrnitve ni! Ko greš greš, ne da se potem obračat in in v dva prostora nazaj (vsaj na enih delih sem šor da ne). Čeprav je muzej večji kot sem si predstavljala in imajo deljeno: nekje športnike, nekje politike and so on, sem bila nad količino hollywood zvezd razočarana. Ne vem ali so bili eni na popravilu al kaj, ampak kar lepo število že tistih, ki so naslikani na reviji ni bilo videti notr (največje razočaranje itak, da ni bilo Johnnyja Deppa pa tudi Gwen Stefani ne itd). Pa na splošno bi jih lahko bilo več + bolj novi obrazi.
In tudi glede teh, ki so: lutke so kao naravne velikosti, ampak ob tem ne gre pozabiti, da je večina zvezdnic v petah, kakšni/e so še kaj dvignjeni/e ali pa na podstavkih, potem ene lutke so že tako stare oz. so se zvezdniki v temu času tako spremenili, da pač niso to to. Za primer: lutka Christine Aguilera, ki je iz časov ko je bila še mlada in resnično suuuhica. Je jasno, da ni več taka. Niti približno ne.
Potem bi lahko debatirali tudi o temu kako podobne so lutke dejanskim ljudem. Glede na to, da ravno nismo na kavici z njimi je težko sodit o pravi podobnosti, ampak pri enih pa res že samo po sliki vidiš, da so pihnili mimo. Ene lutke so boljše, druge slabše.
Najbolj prijetna presenečenja kar se lutk tiče:
* Robert Downey Jr. - ja če je tok fejst u živo, hummm :)
* Orlando Bloom - čedn dečko, ni kaj!
* Leonardo Dicaprio - šarmantn deluje...
* Morgan Freeman in Sean Connery - waaaw, legendi pač!
* pa še dve pokojni glasbeni legendi, ki sta mi awsome: Freddie Mercury in Michael Jackson; ja z obema bi z veseljem kako zapela...
Potem en del v muzeju je tak strašen (greš v temn prostor in te živi ljudje strašijo) in sva ga gladko izpustila, med presenečenji muzeja pa je bil 4D kino, kjer smo gledali Marvelove junake. 3D je meni fajn zadevca, ampak se mi zdi vedno tako bleda slika. No, tu je bila grafika taka kot mora bit in je bilo super gledati. Če naj bi tako vedno zgledalo, razumem zakaj tako navdušenje. Je razlika očitna, če je grafika dobra (in te v slovenskih kinih, ko se gleda 3D še nisem doživela).
Največji minus je brez dvoma gneča in če bi to kako spremenili in omejili, bi bila takoj lepša izkušnja ali pa vsaj vredna denarja. Je za pogledat, ni pa ne vem kaj.
Pa še foto del. Žal z mobitelom nekih super slik nisem uspela narediti, prostori so različno osvetljeni, nekatere stvari so svetleče in jih je že zaradi tega težko slikat, plus bolj kot slikanje samih zvezd je bilo slikanje z zvezdami :) No nekaj utrinkov vseeno...
Leonardo DiCaprio
The Royal Family
Kralj popa, Michael Jackson.
Superheroji Marvela.
Wolverine.
Mix: Morgan Freeman, Orlando Bloom, Robert Downey Jr., Sean Connery; spodaj Jessica Alba, zakonca Beckham in Freddie Mercury.
Pa še vstopnici in revija.
Začenjam z Madame Tussauds. Vodiči kot so Lonely Planet ga opišejo kot izredno precenjenega in dragega. In tudi je, ampak se poznam in vem, da bi mi bilo žal, če ga ne bi obiskala. Glede na to, da dnevno spremljam tele zvezdniške zadevščine je bil pač pod must go.
Karte sva imela že kupljene preko neta, kjer so cenejše, prav tako se izogneš dolgi vrsti, ker je blagajna za že kupljene karte posebej. To je ok urejeno. Prideš notri k blagajni, potrdijo, dobiš karte, se povzpneš po stopnicah, hostesa te povabi v dvigalo in zaželi lep obisk... dvigalo se ustavi, izstopiš in tebe kot vse zvezdnike pozdravi množica 'fotoaparatov', ki ti bliskajo v obraz. Tu pri začetku je kipec oskarja in glas ti pravi, da uživaj na red carpetu z ostalimi zvezdniki. Lušn intro.
Greš malo naprej. Te vse mine. GNEČA, da te kap! Res morje ljudi in vmes voščene lutke. Meni je bilo iskreno na začetku resnično friki, ko sem videla te podobe znanih. Pa vsi jih objemajo in se dotikajo. No pa saj niti ni časa misliti na to, ker se je treba premikati, (kot že napisano pa še bo) gneča je! Zelo sitno je da so lutke, ne samo pri straneh v prostoru, ampak tudi vmes, tako da lahko tudi koga spregledaš, ob taki masi ljudi pa še lažje. Sem iskreno pričakovala, da je to kaj omejeno. Recimo, da je v enem prostoru največ 30 ljudi in potem ko gremo mi v naslednji prostor, drugih 30 notr... Da sploh ne govorim, da se kaki nalimajo (pa ne mladi, ampak starejši) na enega zvezdnika in čakaš zraven kot budala. Se moraš prav znat uštult, če se pač želiš slikat, ker drugače lahko čakaš tam celo večnost. Kate Winslet je bila recimo tako oblegana, moji poskusi priti zraven pa so bili neuspešni, da sem pač obupala. Saj veste tisto, ko si že tako sit vsega...
Si ogledaš en del in greš naprej, kjer je označeno, da je treba it... Ampak pozor, vrnitve ni! Ko greš greš, ne da se potem obračat in in v dva prostora nazaj (vsaj na enih delih sem šor da ne). Čeprav je muzej večji kot sem si predstavljala in imajo deljeno: nekje športnike, nekje politike and so on, sem bila nad količino hollywood zvezd razočarana. Ne vem ali so bili eni na popravilu al kaj, ampak kar lepo število že tistih, ki so naslikani na reviji ni bilo videti notr (največje razočaranje itak, da ni bilo Johnnyja Deppa pa tudi Gwen Stefani ne itd). Pa na splošno bi jih lahko bilo več + bolj novi obrazi.
In tudi glede teh, ki so: lutke so kao naravne velikosti, ampak ob tem ne gre pozabiti, da je večina zvezdnic v petah, kakšni/e so še kaj dvignjeni/e ali pa na podstavkih, potem ene lutke so že tako stare oz. so se zvezdniki v temu času tako spremenili, da pač niso to to. Za primer: lutka Christine Aguilera, ki je iz časov ko je bila še mlada in resnično suuuhica. Je jasno, da ni več taka. Niti približno ne.
Potem bi lahko debatirali tudi o temu kako podobne so lutke dejanskim ljudem. Glede na to, da ravno nismo na kavici z njimi je težko sodit o pravi podobnosti, ampak pri enih pa res že samo po sliki vidiš, da so pihnili mimo. Ene lutke so boljše, druge slabše.
Najbolj prijetna presenečenja kar se lutk tiče:
* Robert Downey Jr. - ja če je tok fejst u živo, hummm :)
* Orlando Bloom - čedn dečko, ni kaj!
* Leonardo Dicaprio - šarmantn deluje...
* Morgan Freeman in Sean Connery - waaaw, legendi pač!
* pa še dve pokojni glasbeni legendi, ki sta mi awsome: Freddie Mercury in Michael Jackson; ja z obema bi z veseljem kako zapela...
Potem en del v muzeju je tak strašen (greš v temn prostor in te živi ljudje strašijo) in sva ga gladko izpustila, med presenečenji muzeja pa je bil 4D kino, kjer smo gledali Marvelove junake. 3D je meni fajn zadevca, ampak se mi zdi vedno tako bleda slika. No, tu je bila grafika taka kot mora bit in je bilo super gledati. Če naj bi tako vedno zgledalo, razumem zakaj tako navdušenje. Je razlika očitna, če je grafika dobra (in te v slovenskih kinih, ko se gleda 3D še nisem doživela).
Največji minus je brez dvoma gneča in če bi to kako spremenili in omejili, bi bila takoj lepša izkušnja ali pa vsaj vredna denarja. Je za pogledat, ni pa ne vem kaj.
Pa še foto del. Žal z mobitelom nekih super slik nisem uspela narediti, prostori so različno osvetljeni, nekatere stvari so svetleče in jih je že zaradi tega težko slikat, plus bolj kot slikanje samih zvezd je bilo slikanje z zvezdami :) No nekaj utrinkov vseeno...
Leonardo DiCaprio
The Royal Family
Kralj popa, Michael Jackson.
Superheroji Marvela.
Wolverine.
Mix: Morgan Freeman, Orlando Bloom, Robert Downey Jr., Sean Connery; spodaj Jessica Alba, zakonca Beckham in Freddie Mercury.
Pa še vstopnici in revija.
Monday, 25 June 2012
Recenzija filma - Wrath of the Titans (2012)
Wrath of the Titans (2012)
Drugi del filma, kjer Perseus (Sam Worthington) pomaga očetu Zeusu (Liam Neeson) pred Kronosovim uničenjem. Film je soliden, dovolj gledljiv, če vam je všeč tovrstni žanr, ampak po drugi strani pa spet nič novega, posegnega, dodatnega. Zgodba predvidljiva, ni razdelana, zabavna (čeprav ima nekaj momentov), globoka ali ful zanimiva, pa vendar je še vedno dovolj ok izpeljano, da ti ni dolgčas, ni kakšnih dolgih prizorov obračunov itd., tako da je ogled zadovoljiv. Igralci so mi bili fajn, posebej lik Hephaestusa (Bill Nighy). Glede na to, kako slaba znajo biti nadaljevanja čisto ok film. 3/5
Drugi del filma, kjer Perseus (Sam Worthington) pomaga očetu Zeusu (Liam Neeson) pred Kronosovim uničenjem. Film je soliden, dovolj gledljiv, če vam je všeč tovrstni žanr, ampak po drugi strani pa spet nič novega, posegnega, dodatnega. Zgodba predvidljiva, ni razdelana, zabavna (čeprav ima nekaj momentov), globoka ali ful zanimiva, pa vendar je še vedno dovolj ok izpeljano, da ti ni dolgčas, ni kakšnih dolgih prizorov obračunov itd., tako da je ogled zadovoljiv. Igralci so mi bili fajn, posebej lik Hephaestusa (Bill Nighy). Glede na to, kako slaba znajo biti nadaljevanja čisto ok film. 3/5
Essence 01 sending you kisses (LE Ready for boarding)
Iz Essence LE kolekcije Ready for boarding (klik), lakec 01 sending you kisses. Maže se krasno (medtem je njegov rumeni bratec, 05 destination sunshine iz iste kolekcije, skoraj nočna mora, ker je tako gost, da se suši in zalepi že med mazanjem) in barva sekaaaa.
Sunday, 24 June 2012
Series, which ended in the spring 2012
Sezone serij, ki so se končale letošnjo pomlad... Sicer je od tega že nekaj časa, pa vendar nekaj besed o teh, ki jih gledam.
Mimogrede, o sezonah Dexterja (sezoni 1+2, 3+4, 5+6) in Pretty Little Liars (sezona 1, sezona 2) v posebnih objavah...preklikajte, če še niste.
White Collar (sezona 3, 16 delov)
Ostajajo posrečeni, zanimivi in gledljivi. Še vedno so dobri primeri, prava mera prijateljstva, romanc, akcije in smeha. Všeč so mi dialogi, končno prikaz zakona, kot nekako naj bi bil, pes Satchmo, mali triki in zvijače... Bi rekla, da imajo whole package.
Castle (sezona 4, 23 delov)
Tale sezona mi ni bila tako dobra kot ostale, ampak still ok. Saj razumem zakaj ustvarjalci nočejo zaplest Castla in Beckettove: med njima je iskra, napetost, niso ju sparčkal takoj kot v 3/4 serijah... ampak!... po štirih sezonah bi gledalci že radi več akcije oz. odločitve ali bosta skupaj ali ne? To sicer lahko serijo odvrne od zanimivosti primerov in zapade v rahlo brezveznost, ker se iskra med njima nekako 'izgubi', lahko da se preveč potem vrti okrog niju, ampak po drugi strani je pa preveč mlačno že predolgo. Iskreno držim pesti, da imajo ustvarjalci še dovolj domišljije in da se bodo kaj finega domislili za prihodnost. Skupno prihodnost.
Desperate Housewives (zadnja, 8.sezona, 23 delov)
Zadnja sezona Gospodinj je bila, mislim da, kar potrebna. Zadnjih nekaj sezon ima enostavno preveč lukenj in premalo zanimivh stvari. Saj je res, da se navadiš na njih in so ti ene fajn babnice in konstanta, ampak preveč so zaplavali. In konkurenca serij je res huda, časa pa spet ni za vse, tako da, se je treba kaj bolj potrudit kot so se oni zadnje sezone. Konec mi je bil kar predvidljiv, spet relativni happy end za vsako. Pa pričakovala sem, da bodo malo bolj pokazali tudi, kaj se je zgodilo potem z otroki telih naših deklet. Še zadnjih nekaj delov so bili nekateri precej izpostavljeni (recimo od Susan hči), potem pa nič. Ja, halo? Bile so fajn druščina, so nasmejale in osem sezon ni kar tako, pa vendar, odločitev za zaključek se zdi prava.
CSI Miami (zadnja, 10.sezona, 19 delov?)
Tudi H se po desetih sezonah poslavlja. Podobno kot pri Gospodinjah je kvaliteta zadnih nekaj sezon močnooo padla in po nekaj delih te zadnje sezone sem enostavno obupala z gledanjem. Res se jim vidno, ni dalo več. Ja še treh osumljencev ni bilo več. Lenobno in polno bulls*ita. Res, kar nekaj no. In vse menjave in njihova dinamika - kot sem napisala, padlo vse.
The Vampire Diaries (sezona 3, 22 delov)
Še ena škoda, škoda. Po dveh sezonah akcije, romantike in waw faktorja je nastopila tema. Tale sezona mi je bila grozna! Abnormalno preveč se je vrtelo okrog originalsov in Klausa pa potem še celotna zadeva z Alaricom. Resno? Not happy. Tudi trikotnik med Eleno, Damonom in Stefanom se mi je zdel letos bolj zaigran kot karkoli drugega. Eno večjih razočaranj. Upanje ostaja! Popravite se plis, ker drugače tudi gledanje Iana in Paula ne bo več pomagalo in bom obupala še s to serijo!
Modern Family (sezona 3, 24 delov)
Tretja sezona se mi ni bila tako huda kot prvi dve, ampak še vedno zabavni. Karakterji, prigode, njihova dinamika, enostavno lušno za pogledat in se sprostit. Zelo všeč mi je ker vedno presenetijo s tem, da ne naredijo stvari stereotipne (pa velikokrat kaže, da bo temu tako), tudi konec je prijetno presenečenje (Gloria pa to...) Kulski so, ni kaj!
Ringer (prva in zadnja sezona, 22 delov)
Od novih serij, ki jih gledam je imela precej smole Ringer, kateri ni uspelo zagotoviti druge sezone. Upanje je bilo pa potem ni šlo skozi. Začetek mi je bil super, sredinski deli malo mlačni, zadnji pa spet bomba, čeprav se je logično poznalo, da morajo nekako zaključiti in čimveč razkrit. In so dobro naredili konec, tako da prav škoda, da ne bo naprej.
Revenge (prva sezona, 22 delov)
Boljše je uspelo seriji Revenge o kateri sem pisala že vmes med sezono (klik). Tudi zadnji deli so bili super, napeti in zasluženo, da so si priborili novo sezono.
Person of Interest (prva sezona, 23 delov)
Tudi o njih sem pisala že med sezono (klik). Všeč mi je, da je akcijska in je na tem precej poudarka, pa celotno ozadje te naprave me še bolj zanima, vedno več smo zvedeli tudi o glavnih dveh likih in veselim se nove sezone! Sta dejansko taka neobičajna partnerja, ampak modela.
2 Broke Girls (prva sezona, 24 delov)
Še ena nova serija, ki je dobila drugo sezono. Tudi že pisala (klik) in še vedno je najlažje povzet s: simpatično, zabavno in za na izico. Vesela, da bo tudi 2. sezona.
Mimogrede, o sezonah Dexterja (sezoni 1+2, 3+4, 5+6) in Pretty Little Liars (sezona 1, sezona 2) v posebnih objavah...preklikajte, če še niste.
White Collar (sezona 3, 16 delov)
Ostajajo posrečeni, zanimivi in gledljivi. Še vedno so dobri primeri, prava mera prijateljstva, romanc, akcije in smeha. Všeč so mi dialogi, končno prikaz zakona, kot nekako naj bi bil, pes Satchmo, mali triki in zvijače... Bi rekla, da imajo whole package.
Castle (sezona 4, 23 delov)
Tale sezona mi ni bila tako dobra kot ostale, ampak still ok. Saj razumem zakaj ustvarjalci nočejo zaplest Castla in Beckettove: med njima je iskra, napetost, niso ju sparčkal takoj kot v 3/4 serijah... ampak!... po štirih sezonah bi gledalci že radi več akcije oz. odločitve ali bosta skupaj ali ne? To sicer lahko serijo odvrne od zanimivosti primerov in zapade v rahlo brezveznost, ker se iskra med njima nekako 'izgubi', lahko da se preveč potem vrti okrog niju, ampak po drugi strani je pa preveč mlačno že predolgo. Iskreno držim pesti, da imajo ustvarjalci še dovolj domišljije in da se bodo kaj finega domislili za prihodnost. Skupno prihodnost.
Desperate Housewives (zadnja, 8.sezona, 23 delov)
Zadnja sezona Gospodinj je bila, mislim da, kar potrebna. Zadnjih nekaj sezon ima enostavno preveč lukenj in premalo zanimivh stvari. Saj je res, da se navadiš na njih in so ti ene fajn babnice in konstanta, ampak preveč so zaplavali. In konkurenca serij je res huda, časa pa spet ni za vse, tako da, se je treba kaj bolj potrudit kot so se oni zadnje sezone. Konec mi je bil kar predvidljiv, spet relativni happy end za vsako. Pa pričakovala sem, da bodo malo bolj pokazali tudi, kaj se je zgodilo potem z otroki telih naših deklet. Še zadnjih nekaj delov so bili nekateri precej izpostavljeni (recimo od Susan hči), potem pa nič. Ja, halo? Bile so fajn druščina, so nasmejale in osem sezon ni kar tako, pa vendar, odločitev za zaključek se zdi prava.
CSI Miami (zadnja, 10.sezona, 19 delov?)
Tudi H se po desetih sezonah poslavlja. Podobno kot pri Gospodinjah je kvaliteta zadnih nekaj sezon močnooo padla in po nekaj delih te zadnje sezone sem enostavno obupala z gledanjem. Res se jim vidno, ni dalo več. Ja še treh osumljencev ni bilo več. Lenobno in polno bulls*ita. Res, kar nekaj no. In vse menjave in njihova dinamika - kot sem napisala, padlo vse.
The Vampire Diaries (sezona 3, 22 delov)
Še ena škoda, škoda. Po dveh sezonah akcije, romantike in waw faktorja je nastopila tema. Tale sezona mi je bila grozna! Abnormalno preveč se je vrtelo okrog originalsov in Klausa pa potem še celotna zadeva z Alaricom. Resno? Not happy. Tudi trikotnik med Eleno, Damonom in Stefanom se mi je zdel letos bolj zaigran kot karkoli drugega. Eno večjih razočaranj. Upanje ostaja! Popravite se plis, ker drugače tudi gledanje Iana in Paula ne bo več pomagalo in bom obupala še s to serijo!
Modern Family (sezona 3, 24 delov)
Tretja sezona se mi ni bila tako huda kot prvi dve, ampak še vedno zabavni. Karakterji, prigode, njihova dinamika, enostavno lušno za pogledat in se sprostit. Zelo všeč mi je ker vedno presenetijo s tem, da ne naredijo stvari stereotipne (pa velikokrat kaže, da bo temu tako), tudi konec je prijetno presenečenje (Gloria pa to...) Kulski so, ni kaj!
Ringer (prva in zadnja sezona, 22 delov)
Od novih serij, ki jih gledam je imela precej smole Ringer, kateri ni uspelo zagotoviti druge sezone. Upanje je bilo pa potem ni šlo skozi. Začetek mi je bil super, sredinski deli malo mlačni, zadnji pa spet bomba, čeprav se je logično poznalo, da morajo nekako zaključiti in čimveč razkrit. In so dobro naredili konec, tako da prav škoda, da ne bo naprej.
Revenge (prva sezona, 22 delov)
Boljše je uspelo seriji Revenge o kateri sem pisala že vmes med sezono (klik). Tudi zadnji deli so bili super, napeti in zasluženo, da so si priborili novo sezono.
Person of Interest (prva sezona, 23 delov)
Tudi o njih sem pisala že med sezono (klik). Všeč mi je, da je akcijska in je na tem precej poudarka, pa celotno ozadje te naprave me še bolj zanima, vedno več smo zvedeli tudi o glavnih dveh likih in veselim se nove sezone! Sta dejansko taka neobičajna partnerja, ampak modela.
2 Broke Girls (prva sezona, 24 delov)
Še ena nova serija, ki je dobila drugo sezono. Tudi že pisala (klik) in še vedno je najlažje povzet s: simpatično, zabavno in za na izico. Vesela, da bo tudi 2. sezona.
