Če se vrnem nazaj na same razhode (brez otrok), mi je vedno zanimivo naslednje... kako je večina ljudi, kar malo obsedena, s happy endingi in kake scene delajo mediji, če gre kdo od znanih narazen. Drama in the house! No saj za navadne smrtnike so tudi drame, ampak ponavadi na opravljiv način, za tvojim hrbtom. Vsak sosed ve več o tvojem razhodu kot ti sam. Ampak kaj je s tem 'za vedno', se sprašujem in od kje izhaja? Mogoče so za to krive pravljice, vzgoja in/ali romantične ideje in želje v nas samih, vpliv RKC, vpliv romantičnih komedij itd... ampak ob razhodih se skoraj vedno pozabi, še na druge stvari. Na pozitivne stvari. Saj če zveza ne traja za vedno, še ne pomeni, da ta zveza ni bila vredna svojega časa, da se (bivša) partnerja nista imela lepo, da sama izkušnja ni bila prijetna dokler je trajala. Logično se noben konec ne konča tako, da je prav obema, pa vendar, vseh lepih trenutkov in časa s to osebo, ki ti jih noben ne more odvzeti in samo od nas samih je odvisno, kako bomo reagirali v posamezni situaciji in kaj se bomo iz nje naučili... A ni lepše imeti z nekom 8 čudovitih let in it narazen, kot vztrajati in se pretvarjati, da je to še to? A ni boljše narediti kakšno napako v zvezi in se iz nje nekaj naučiti, ker še toliko bolj veš da je to to, kot biti z nekom le zato, da pač si z nekom, čeprav med partnerjema sploh ni neke energije? Lepo je verjeti v 'za vedno', čeprav je v realnosti teh zelo malo... ampak hej, mogoče s tem ni nič narobe. To ne pomeni, da ta čas ni bil vreden izkušnje. Show must go on, tako ali drugače...
No comments:
Post a Comment