Dnevnika že dolgo ne pišem več, sem pa nekaj let nazaj imela blok, ki je imel pri vsakem dnevu več prostora, da si kaj zapisal zraven in sem si pač samo okvirno redno zapisala, kaj se mi je kaj dogajalo, ne neke izpovedi. Nekateri pravijo, da si tiste glavne spomine itak zapomnimo, spet drugi bodo rekli, da pametni pišejo. No, jst sem mešanica obojega. Res je veliko lažje, če si zapišem vsaj kako malenkost, asociacijo, ki vem, da me bo spomnila na tisti dan in lepo se je spomnit kakih stvari, ker se jih drugače verjetno ne bi sama od sebe, tako pa le nekaj besed spomni na krasen dan.
Pred kratkim, sem spet prišla na podobno zamisel, ko sem brala revijo Ekspres, kjer sem zasledila eno super zadevico, ki jo bom (kajpak) obrnila malo po svoje.
Donkey Products imajo cel kup lušnih pogruntavščin (če vas zanima kake so to - klik) in ena izmed njih je tudi Glass of Childhood. V lončku se skrivajo barvni lističi in ti jih potem sam popišeš s spomini - zabavnimi anekdotami in smešnimi pripetljaji svojih najmlajših, shraniš v kozarec in spomini so na varnem.
Sama bom verjetno naredila nekaj podobnega, le da ne bo šlo za spomine otrok, ampak verjetno za takšne in drugačne prigode iz mojega življenja. Za lističe bom verjetno uporabila kak trši papir (barvne pole) pa kak podoben kozarec bo definitivno v igri, ker tale je res nice.
kul :) jaz sem kr nekaj časa (zadnje čase vse manj) zbirala razne predmete oz. stvari, ki so me spominjale na nekaj... imam polni 2 škatlji od cevljev, ki sem ju oblepla.
ReplyDeletekiara - pri meni isto:) zadnje časa manj, ampak isto hranim predmete, ki me spomnijo na kaj - recimo, karto ko smo šle s puncami prvič na morje ipd. je lepo včasih pobrskati po teh stvareh. pa tudi imam v prelepljenih škatljah ;)
ReplyDelete