Wednesday, 21 March 2012

About gifts

Zadnjič smo imeli eno zanimivo debato glede DARIL. Vse se spreminja in tudi 'filozofija' daril se je močno spremenila. Ne samo odnos do nakupovanja pač pa tudi do sprejemanja daril. Bolj kot izvirna, so danes v ospredju materialna darila. Po eni strani je za moderno družbo to razumljivo, saj je v naglici ležje v trgovino in nekaj kupiti pa odšteti še kaki evro več, kot da si za darilo dejansko vzamemo čas - že za idejo in nadalje, za izvedbo. Po drugi strani pa so lahko tudi materialna darila skrbno izbrana, posebej če vemo, da si obdarovanec tega močno želi pa iskanje nam lahko pobere veliko časa. Manj izvirno, a vseeno kul, všečno in uporabno. Se mi pa vseeno zdi, kot da je šlo to nakupovanje preko vseh meja. Iskanje naj bi bilo sproščeno in zabavno, ne pa, da te to psihira in obremenjuje. Valda si želiš, da bo obdarovancu všeč, ampak zadnja leta je čisto preveč psihiranja glede tega... under pressure!




Kaj pa obdarovanec? Se moramo razveseliti prav vsakega darila, četudi nam mogoče ni najbolj všeč? Po eni strani si rečeš v smislu: ''Ja zakaj bi pa moral biti vesel vsakega darila? A ni važno, da iskreno pokažem, da nisem ravno navdušen/a?'' Ali pa tisto, ko nas obdaruje nekdo s kako neuporabno stvarjo pa si pri sebi mislimo, da je prav škoda zapravljenega denarja za to stvar... Saj je res zoprno, ampak ob tem pozabljamo. Že samo to, da nisi vesel je nehvaležno, u bistvu je nesramno. Že dejstvo, da od nekoga pričakuješ to in to je žalostno. Kaj se je zgodilo s pointom daril, da se razveseliš predvsem tega, da se je nekdo spomnil nate, da ni pozabil na tvoj rojstni dan, novo leto ali kakršno koli drugo priložnost?

My opinion... Najbolj definitivno cenim trud in odpičenost darila. Sem pa seveda vesela tudi materialnih stvari. Tisto, ko imaš nekaj nagledano pa si kar ne kupiš, potem pa ti to nekdo podari... ampak, čez 10 let se verjetno teh materialnih stvari ne bom več spominjala, izvirnih daril in kako so mi bližnji kakšno ušpičili in me presenetili pa skoraj gotovo in to šteje. Velik plus so pri meni tudi malenkosti... lepo se mi zdi, če mi nekdo že zavije darilo. Da mi ne da vedno v darilno vrečko pač pa si vzame tisti dodatni čas in se potrudi z zavijanjem. In tudi če ni estetsko zavito, nekaj truda v to gotovo gre. Pa še ne vidiš takoj darila pač pa glede na obliko in trdoto sklepaš kaj je za tistim lepim darilnim papirjem.

Kar se tiče raznih bonov za darilo (za kozmetiko, tekstil, masaže in ostale storitve) - če gre za bližnje se mi zdi to eno najbolj lenih daril, kar jih je možno podarit. Bolj simpl kot it ali pa kar naročiti bon ne gre... Ampak, kot sem že omenila, če si obdarovnec tega želi, ni nič narobe. Prav tako se mi zdijo boni idealni za ljudi, ki jih ne poznamo najboljše. Tako ne mečemo denarja stran za stvari, ki jih obdraovanec ne potrebuje, ne vemo kakšno kozmetiko kupuje, kakšen stil nosi sedaj, itd., zato je bon prima rešitev pa si potem res izbere kar želi.

In česa ne bom verjetno nikoli razumela, kar se daril tiče? Da nekateri ljudje dejansko podarijo naprej stvar, ki so jo dobili sami (ne nujno za rojstni dan) in je niso uporabljali in sedaj jo dajo naprej. Are u kidding me? Ja zgodi se, da dobiš nekaj, ko že takoj veš, da tega ne boš uporabljal. In nič ni narobe, če to daš naprej nekomu, ki rabi, ampak ne pa kot kao tvoje darilo za neko drugo osebo?! To je pa res beyond biti škrt.

No comments:

Post a Comment