Friday, 19 August 2011

Moje prvo srečanje s policijo

Da sem dobila 'Oranžno pošast' sem že pisala (klik), ampak prigode čolna, se tu ne končajo. Preden sva se odpravljala na morje, se je moj brat ravno vračal in me opozoril (letoval je na istem otoku), da so jih ustavili policaji na vodi in se, na srečo, izognili kar visoki kazni. Ok, ni panike. Midva pa ja hodiva na tisti konec, kjer je to malo verjetno, da se zgodi. Recimo da :)

Kakor koli, proti koncu dopusta, po dveh dnevih močnega vetra se je le popravilo in morje je izgledalo primerno za plovbo. Se napokava in kreneva proti enem zalivčku, ki je res lep za znoret...


... pa vendar je bilo morje bolj razburkano kot je zgledalo na prvi pogled, midva vedno bolj morka, ko je tako špricalo... in začneva razglabljati, če bi bilo bolj smiselno, da se raje vrneva in se odpoveva teli plovbi. Obrneva, se še enkrat vmes premisliva (tisto - kaj pa če bi vseeno tvegala in šla?), potem pa se res nameniva nazaj proti najinemu zalivčku.

Meni se je že prej zdelo, da so bili za nama policaji, a so bili še tako daleč, da je bilo to bolj ugibanje. In na poti nazaj ugotoviva, da so res, oni pa nama že veselo mahajo naj se ustaviva ob njih. Crap! Pa saj ni nič takega pomislim, po drugi strani pa, če te kaka taka avtoriteta misli zafrkavat, te bo že našla na kako foro. Ok, se parkirava ob njih in naju privežejo lepo zraven.


Se začne moj menit z njimi, pokaže izpit za čoln, gredo preverit... se vrnejo in vprašanje: Čigav je čoln in če imava kakšne papirje? Crap. (Čoln namreč ni registriran, ker ga za to dolžino še ni potrebno, ampak ravno zaradi tega bi vseeno rabila neke papirje, ki dokazujejo, da je čoln najin.) Da ne bi situacije še bolj zakomplicirali je moj seveda reagiral kot da je čoln njegov in razloži, da ga je pred 2 tednoma kupil od strica. Če bi razlagal še, da je čoln pravzaprav moj in da je bil rojstnodnevno darilo, bi lahko situacijo samo še bolj zakomplicirali. ''Aha. Ja veste, papirje je treba imet, saj so dokaz, da je čoln res vaš. Tole bo kazen,'' reče policaj. Potem razloži, da bo znesek nekje med 300 in 400 kun (približno 40-60€). Pa dragi reče, da če bi se dalo kako drugače zmenit... se malo pogajajo, potem pa policaj le reče, da če plačava takoj bo kazen 100 kun (15€). Deal! Kaj boljše kot to, ne bo šlo, ampak kaj ko nisva imela nič denarja pri sebi. Pa so rekli, da bodo počakali, midva pa sva se zapeljala v zalivčk po kune in jih odpeljala nazaj, kjer je čakal tudi izpit od mojega in pa potrdilo o kazni.



Se še nekaj menimo in srečno!



Ja kdo bi si misli, da bodo ustavili tudi naju. V dobrih 4 letih in pol odkar imam izpit za avto, me še niso ustavili na naših cestah, v čolnu sem pa 4x letno in naju ustavijo. Hecno. U bistvu je to moje prvo srečanje s policijo, da te ustavijo. Na vodi pa še izven Slovenije. Nikol si ne bi mislila.

Osebno se mi je zdelo kar malo brezveze, da so nama sploh dali kazen - po eni stani ravno zato, ker je tako nizka, po drugi strani pa še dobro, da je tako nizka. Medtem se je mojemu zdelo ful dobro, da so naju ustavili, se mu je kar smejalo. ''15€ bi plačal samo za izkušnjo,'' je še dodal v šali. Moram pa povedati še to, da so bili drugače čisto nakulirani in korektni. In ja, bila je zanimiva izkušnja, ni kaj.

1 comment:

  1. wau kakšno prigodo sta imela, je bilo prav zanimivo prebrat :)

    ReplyDelete